Občina Dobrova - Polhov Gradec
Stara cesta 13
1356 Dobrova
Stara cesta 13
1356 Dobrova
ID za DDV: SI91166004
Civilna zaščita
Civilna zaščita
Filip Božnar, poveljnik CZ
Sklep o imenovanju poverjenikov Civilne zaščite v Občini Dobrova - Polhov Gradec
Slovenija leži na stičišču Alp, Panonske nižine, dinarsko-kraškega sveta in Sredozemlja, kar zaznamuje naš življenjski prostor z izjemno pokrajinsko pestrostjo in naravnimi lepotami, obenem pa tudi s številnimi naravnimi nesrečami. Davek, ki ga vsako leto poberejo poletna neurja, vodne ujme, zemeljski plazovi in druge naravne nesreče, v povprečju presega 2 % bruto domačega proizvoda. V posameznih letih je škoda, ki jo povzročijo te nesreče, še znatno večja; leta 1990 je na primer škoda, ki jo je povzročila vodna ujma, presegla petino bruto domačega proizvoda.
Nevarnosti naravnih in civilizacijskih nesreč so prebivalce in oblasti že zelo zgodaj prisilile k organiziranim oblikam varstva pred njimi.
Prve organizirane oblike požarnega varstva so se pojavile v 17. stoletju, korenine sodobnih humanitarnih organizacij, ki so bile v teh krajih vse do danes najpomembnejši dejavnik tega varstva, pa segajo v prejšnje stoletje. Civilna zaščita je bila ustanovljena v nekdanji skupni državi, ob koncu 60-tih let. Čeprav je bila namenjena zaščiti in reševanju ljudi ter imetja v vojnih razmerah, je v Sloveniji že kmalu po ustanovitvi težišče svojega delovanja usmerila na področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sistem zaščite in reševanja je na podlagi Zakona organiziran predvsem za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in je vključen v sistem nacionalne varnosti (poleg obrambnega sistema in varnostnega sistema). V državi je varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami organizirano kot enoten in celovit sistem. Vse reševalne službe in druge namensko organizirane enote za zaščito in reševanje se povezujejo v organizacijsko in funkcionalno enoten sistem. Težišče delovanja je na lokalni ravni, kjer občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter organizira in vodi zaščito, reševanje in pomoč na svojem območju.
Človek s svojim delovanjem, predvsem s prevladujočim gospodarskim konceptom, pomembno, če ne celo odločilno, vpliva na nastanek nesreč. Z nesmotrnim izkoriščanjem naravnih virov, s posegi v okolje in različnimi oblikami onesnaževanja okolja nenehno ruši naravno ravnovesje in ogroža zdravo življenje človeške, kot tudi živalskih in rastlinskih vrst. Posebno nevarni so premalo premišljeni posegi v okolje pri preoblikovanju pokrajine, gradnji urbanistično - industrijskih sistemov, melioracijah, spreminjanju vodnega režima, uvajanju monokultur v kmetijstvu in gozdarstvu in izrabi tal nasploh, uporabi sredstev za zaščito rastlin itd. Zato je nedvomno utemeljena trditev, da pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ne gre zgolj le za neposredno varnost ljudi in premoženja, temveč je to varstvo integralni del varstva okolja in del globalne varnosti. To pa zahteva celovito reševanje problemov ne le na lokalni in državni, temveč tudi na mednarodni ravni.
Cilji in naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Prve organizirane oblike požarnega varstva so se pojavile v 17. stoletju, korenine sodobnih humanitarnih organizacij, ki so bile v teh krajih vse do danes najpomembnejši dejavnik tega varstva, pa segajo v prejšnje stoletje. Civilna zaščita je bila ustanovljena v nekdanji skupni državi, ob koncu 60-tih let. Čeprav je bila namenjena zaščiti in reševanju ljudi ter imetja v vojnih razmerah, je v Sloveniji že kmalu po ustanovitvi težišče svojega delovanja usmerila na področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sistem zaščite in reševanja je na podlagi Zakona organiziran predvsem za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in je vključen v sistem nacionalne varnosti (poleg obrambnega sistema in varnostnega sistema). V državi je varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami organizirano kot enoten in celovit sistem. Vse reševalne službe in druge namensko organizirane enote za zaščito in reševanje se povezujejo v organizacijsko in funkcionalno enoten sistem. Težišče delovanja je na lokalni ravni, kjer občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter organizira in vodi zaščito, reševanje in pomoč na svojem območju.
Človek s svojim delovanjem, predvsem s prevladujočim gospodarskim konceptom, pomembno, če ne celo odločilno, vpliva na nastanek nesreč. Z nesmotrnim izkoriščanjem naravnih virov, s posegi v okolje in različnimi oblikami onesnaževanja okolja nenehno ruši naravno ravnovesje in ogroža zdravo življenje človeške, kot tudi živalskih in rastlinskih vrst. Posebno nevarni so premalo premišljeni posegi v okolje pri preoblikovanju pokrajine, gradnji urbanistično - industrijskih sistemov, melioracijah, spreminjanju vodnega režima, uvajanju monokultur v kmetijstvu in gozdarstvu in izrabi tal nasploh, uporabi sredstev za zaščito rastlin itd. Zato je nedvomno utemeljena trditev, da pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ne gre zgolj le za neposredno varnost ljudi in premoženja, temveč je to varstvo integralni del varstva okolja in del globalne varnosti. To pa zahteva celovito reševanje problemov ne le na lokalni in državni, temveč tudi na mednarodni ravni.
Cilji in naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Glavni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic nesreč. Temeljne naloge varstva pa obsegajo:
- proučevanje naravnih in drugih danosti za nastanek nesreč;
- spremljanje nevarnosti nesreč ter obveščanje in alarmiranje;
- preprečevanje nesreč oziroma zmanjševanje njihovih posledic;
- vzpostavitev in vzdrževanje pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč;
- izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah;
- preprečevanje sekundarnih posledic in odpravljanje posledic nesreč oziroma zagotovitev osnovnih pogojev za življenje na prizadetem območju.
- zemeljski potres do 8 stopnje po MSK lestvici;
- poplave;
- ekološke nesreče;
- požarne nesreče;
- viharji in ujme s točo;
- žled;
- suša;
- nesreče v prometu.
Ukrepi pred poplavo
- Imejte pripravljen prenosni radio, žepno svetilko in rezervne baterije.
- Če prebivate v predelu, kjer so možne poplave in nanje kažejo tudi razmere (dolgotrajno deževje, neurje, močna odjuga, neposredno po letalskem napadu), vključite radijski sprejemnik in spremljajte poročila hidrometeorološke službe in navodila pristojnih štabov Civilne zaščite.
- Iz nižjih prostorov in kleti umaknite hrano, premičnine, dokumente, denar in druge dragocenosti v višje prostore zgradb.
- Napolnite posode s pitno vodo, saj obstaja možnost motene preskrbe z vodo. - Živino umaknite v višje ležeče predele in ji pripravite začasno bivališče.
- Če imate čas, namažite strojno opremo, ki je ne morete umakniti pred vodo, pospravite dvorišče in zavarujte predmete, ki jih voda lahko odplavi.
- Če je vaš dom na območju, kjer lahko poplavna voda poplavi celotno zgradbo, pravočasno evakuirajte vse dobrine na varno območje k sosedu ali sorodniku.
Če za to nimate časa, vzemite s seboj najnujnejše stvari (denar, dokumente, nekaj obleke) in umaknite ali pa vsaj odvežite oziroma spustite živino in se umaknite nad območje, ki ga lahko doseže voda. Preden zapustite dom, izklopite elektriko, plin in vodovod.
Ukrepi med poplavo
- Če se vam ni uspelo umakniti in ste ostali na poplavljenem območju, se umaknite v višje predele stavbe in kličite na pomoč, ponoči pa si pomagajte s primernimi svetili, da vas bodo reševalci lažje našli. Ob sebi imejte tudi kak predmet, ki dobro plava in se ga lahko oprimete (avtomobilska zračnica, plastična posoda s čepom, večji kos stiropora...).
- Izogibajte se območij, ki jih lahko nenadno poplavi.
- Ne skušajte prečkati vodnega toka, kjer vam voda sega do kolen.
- Ne skušajte z avtomobilom prečkati poplavljenih cest, ker lahko ostanete ujeti v vodni pasti.
- Ne približujte se rečnim brežinam, ker so lahko zaradi erozije spodjedene.
- Spremljajte informacije, ki jih po radiu in televiziji posredujejo pristojne službe in organi.
Ukrepi po poplavi
- Ne uživajte sveže hrane, ki je bila v stiku s poplavno vodo.
- Ob poškodbah vodovodnega omrežja ne pijte vode, dokler ni sporočeno, da je neoporečna, predvsem pa ne pijte vode iz vodnjakov.
- Ne uporabljajte električne instalacije in aparatov, ki so bili poplavljeni, dokler jih ne pregleda strokovnjak.
- Obvestite pristojne službe o pretrganju telefonskega, električnega, vodovodnega ali plinskega omrežja.
Med poplavo in po njej boste potrebovali: nujne zaloge sveže vode in konzervirane hrane, pribor za prvo pomoč, zalogo nujnih zdravil, gumijaste škornje ali drugo primerno obutev in gumijaste rokavice, vodo odporno torbo za obleko in dragocenosti.
