Zdravje v naši občini: posodobljeni kazalniki kažejo na dobro stanje s posameznimi tveganji

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je na platformi Zdravje v občini objavil posodobljene kazalnike zdravja za vse slovenske občine, tudi za Občino Dobrova - Polhov Gradec. Okolje, v katerem ljudje bivamo in delamo, namreč pomembno vpliva na naše zdravje. S prikazom zdravstvenega stanja želi NIJZ spodbuditi promocijo in krepitev zdravja. Osrednja tema letošnje objave je demenca in razvoj demenci prijaznih skupnosti, saj staranje prebivalstva postaja vse pomembnejša tema tudi na ravni lokalnega okolja. Letošnja objava vključuje najnovejše razpoložljive podatke; večina kazalnikov na letni ravni ali v večletnih povprečjih zajema podatke za leto 2024, izjema so kazalniki o novih primerih raka, ki vključujejo podatke do leta 2022.

Analiza za občino Dobrova - Polhov Gradec kaže, da je splošno zdravstveno stanje prebivalcev v več kazalnikih primerljivo ali boljše od slovenskega povprečja, vendar se pojavljajo tudi posamezni izzivi. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je povprečno trajala 16,1 koledarskih dni na leto in še vedno ostaja občutno pod slovenskim povprečjem, ki znaša 20,5 dni. To kaže na dobro delovno sposobnost prebivalcev. Prav tako je delež prebivalcev, ki prejemajo zdravila za kronične bolezni, kot sta povišan krvni tlak in sladkorna bolezen, nižji od državnega povprečja. Pomemben podatek je tudi, da je stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi bila 1,3 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 1,9. Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila zelo visoka, in sicer je znašala pri naših občanih 71,9 %, v Sloveniji pa 64,9. Telesni fitnes otrok je višji od slovenskega povprečja, prekomerna prehranjenost otrok in odraslih pa je nižja od slovenskega povprečja. Prav tako je število novih primerov pljučnega raka in umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja nižje od državnega povprečja.

Podatki kažejo, da je zdravstveno stanje v naši občini na splošno dobro in stabilno. Veliko kazalnikov dosega ali celo presega slovensko povprečje, zlasti na področju splošnega zdravja in preventive. To kaže na učinkovito delovanje lokalnega okolja ter relativno zdrav življenjski slog prebivalcev. Kljub temu nekateri izzivi ostajajo, predvsem na področjih, navedenih v nadaljevanju. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 23 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18. Po podatkih NIJZ, si v Sloveniji vsako leto vzame življenje med 500 in 600 ljudi, kar po količniku samomora uvršča Slovenijo med deset najbolj ogroženih evropskih držav. Poskusov samomora je še deset do dvajsetkrat več. Pregled kazalnikov zdravja za našo občino razkrije tudi to, da je bil delež uporabnikov pomoči na domu višji od slovenskega povprečja, prav tako tudi stopnja bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih mlajših od 20 let. Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja. Vožnja pod vplivom alkohola je eden od pomembnejših vzrokov za prometne nezgode in predstavlja velik javnozdravstveni problem. Posebej zaskrbljujoče je, da se prometne nezgode z udeležbo alkohola v primerjavi s prometnimi nezgodami brez udeležbe alkohola v večjem odstotku končajo s težjim, tudi smrtnim izidom. Višja od državnega povprečja je tudi stopnja hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa, za katerega Slovenija v svetovnem merilu sodi v sam vrh zbolevnosti.

Na povezavi https://obcine.nijz.si/ lahko pogledate vse podatke za našo občino, v priloženi publikaciji pa pregledate povzetek ključnih podatkov.  Vsi podatki in grafični prikazi so dostopni na spletni strani obcine.nijz.si, kjer lahko občine svoje rezultate preprosto primerjajo z drugimi občinami ali s slovenskim povprečjem.